bioenergo terapevt �tefan Titan

d... Kljub temu, da �e vrsto let opozarjam, da je lahko aritmija tudi posledicno povezana z okvaro vratnega dela hrbtenice in jo povzrocajo najveckrat osteoporoza, osteomalacija, zdrs diska in skrivljena hrbtenica, bom �e enkrat poskusil osvetliti vzroke in opisati postopek nastajanja srcne aritmije, ki jo povzroca okvara hrbtenice. Ce je vzrok za aritmijo okvara hrbtenice, se ta dogaja najpogosteje, ko obremenjujemo vratni del hrbtenice. To pa je pri staticnih obremenitvah med le�anjem, ce je glava v nepravilnem polo�aju pri gledanje televizije, pri spanju na hrbtu z visokim, debelim in trdim vzglavnikom in uporabo nepravilnega ortopetskega vzglavnika. V teh primerih se najprej pricne pojavljati bolecina v vratu, ki prehaja v zatilje, scasoma pride do bolecine ali zbadanja pri srcu, sledi pa tesnoba in ote�eno dihanje. Ce si takrat izmerimo krvni tlak in pulz, bodo vse vrednosti mocno povecane. V takih primerih ne pomagajo niti zdravila. Takrat je potrebno spremeniti polo�aj le�anja. Najbolj�e je da odstranimo vzglavnik, se obrnemo na trebuh, glavo naslonimo na roke (roke damo naprej pod glavo), se mocno stegnemo, tako pole�imo 2 do 3 minute in opazili bomo, da se srce umirja. Pulz in tlak bosta padla. Isto se lahko dogaja pri prisilni dr�i v sedecem polo�aju (�ivanje, delo za racunalnikom, tekoci trak itd.). V primeru ko se te�ava pojavi v sedecem polo�aju, se moramo mocno vzravnati, potisniti ramena nazaj, stegniti vrat tako da zacutimo napetost v vratnih mi�icah, posedeti tako nekaj trenutkov in rahlo potelovadimo z glavo levo-desno (ne kro�iti z glavo, ker se nam lahko zavrti). Ce nam aritmijo povzroca le�ec ali sedec polo�aj, v primeru, ko se gibljemo ali fizicno delamo pa sta tlak in pulz normalna, je potrebno opraviti EMG (elektromiogram) pregled. Ce si tlak merite zjutraj, vam priporocam preizkus. Nekaj dni le�ite vznak na hrbtu in si podlo�ite glavo z visokim vzglavnikom. Ko boste v takem polo�aju vztrajali od 10 do 15 minutm vam bo merilec tlaka pokazal zvi�an krvni tlak. Potem nekaj juter pole�ite od 10 do 15 minut na trebuhu brez vzglavnika, in si nato izmerite tlak. Videli boste, da bo ta nornalen, ali celo nekoliko ni�ji. V tem primeru, ce ugotovite spremembe, je zagotovo za va�e te�ave kriva okvara vratnega dela hrbtenice, ki pritiska na ventrikle in �ivec vagus. Drugi vzrok za pojavljanje aritmije pa je lahko zama�itev koronarnih �il ali okvara srcnega ventrikla (prekatnika). Vendar pri tej obliki aritmije te�ave pojavljajo preko celotnega dneva, predvsem pa pri vecjih obremenitvah. Ugotovi se ga lahko s pomocjo EKG (elektrokardiogram). Za stalno visok krvni pritisk, ki noce pasti brez zdravil, pa so vzrok �ile, ki so zama�ene s trigliceridi. Ker nisem strokovnjak s podrocja kardiologije, niti ortopedije ali nevrokirurgije, prepu�cam presojo in znanstvene razprave strokovnjakom. Sem pa uspe�en bioenergoterapevt, ki znam opazovati in diagnosticirati. Sem clovek, ki ob tem, da pomagam ljudem iz razlicnih te�av tudi opazujem in raziskujem. Zato pogosto odkrivam vzroke bolezni na povsem drugacen nacin kot tisti, ki imajo vec mo�nosti za raziskave tudi v laboratorijih. Da bi la�je razumeli, kako in zakaj prihaja do aritmije, ki jo povzroca vratni del hrbtenice, bom povezal nekaj elementov, ki vplivajo in preko katerih prihaja do bolezenskih znakov, ki jih pogosto pripisujemo srcnim napakam in povecanemu holesterolu. Ponavadi pri povzrocanju teh te�av sodelujejo tudi mo�ganski vertikli. In kaj so mo�ganski ventikri? To so votline, ali prekati mo�ganov. Isti obstajajo tudi v srcu. Mo�gani imajo �tiri ventrikle, ali prekate. Po enega v vsaki polobli ki tvori velike mo�gane. Tretji je v sredi�cu mo�ganov, nad mo�ganskim deblom. Cetrti pa le�i med mo�ganskim deblom in malimi mo�gani. Ti prekati so napolnjeni s cerebrospinalno tekocino in med seboj povezani z vodi tako, da lahko med njimi tekocina kro�i. Srce ima dva prekata, to sta spodnji crpalni votlini, ki dobivata kri iz predvorov in jo porivata ali crpata v pljuca ter druge dele telesa. Ker je srce preko �ivca, ki ga imenujemo vagus, povezano z mo�gani, ki krmilijo delovanje dihanja, krvni obtok in prebavo, je pomembno, da je pretok tega �ivca do sinosnega vozla prost in neoviran (to je naravni spodbujevalec srcnega utripa). Sinosni vozel, ali najveckrat imenovan kar srcni spodbujevalec, sestavlja sklop mi�icnih celic v steni desnega preddvora. Te celice oddajajo elektricne impulze, ki spro�ajo krcenje srca, na kar vplivajo razlicne hormonske snovi, pa tudi dejavnost �ivcevja, ki lahko spreminjajo frekvenco oddajanja impulzov, ter tako upocasnijo ali pospe�ijo bitje srca. Ker sem omenil mo�ganski �ivec vagus se mi zdi, da za la�je razumevanje vzrokov aritmije zaradi okvare vratnega dela hrbtenice, spoznamo kaj vagus je in kako vpliva na aritmijo o tem pa zaradi omejenosti prostora vec prihodnjic. Danes nadaljujemo clanek, ki smo ga priceli prej�nji teden v va�em najljub�em mesecniku. Vagus je deseti mo�ganski �ivec in je glavni del parasimpaticnega avtonomnega �ivcevja, ki skupaj z drugim delom simpaticnim �ivcevjem uravnava nehoteno delovanje organov, �lez, �il in drugih telesnih tkiv. Je najdalj�i in najbolj razvejan lobanjski �ivec, ki izvira iz medule oblogate (to je del mo�ganskega debla). Poteka skozi vrat in prsi v trebuh in o�ivcuje �tevilne pomembne telesne organe. Med drugim tudi grlo, �relo, sapnik, pljuca, srce in velik del prebavil. Vagus deluje na ciljne organe s spro�canjem acetilholina. Pospe�uje izlocanje �elodcne kisline in sokov trebu�ne slinavke. Okvara tega �ivca lahko nastane zaradi meningitisa, po�kodbe mo�ganov, po�kodbe vratu, ali oslabitve vratnih mi�ic in s tem sesedanja in krivljenja hrbtenice. Ponavadi, ce pride do blokade, ali po�kodbe vagusa, se po�kodujeta tudi deveti in enajsti mo�ganski �ivec (akcesorni �ivec), ki delno o�ivcuje tudi nekatere dele mi�ic vratu in hrbta, obracalko glave ter veliko trikotno trapezno mi�ico. Po�kodba tega �ivca povzroci oslabelost ali ohromelost teh mi�ic. Posledica pa je sesedanje vratu, bolecina v zatilju, motni vid, bolecine v ramenih in ka�ljanje. Za �e la�je razumevanje, kako lahko zdrs diska v vratnem delu hrbtenice, osteoporoza (sesedanje vratu), skrivljena hrbtenica in po�kodba akcesnega �ivca vplivajo na vagus in srcno aritmijo, moramo spoznati funkcijo mo�ganskega debla. Mo�gansko deblo je snop �ivcnih vlaken, ki sestavljajo najni�ji del mo�ganov in so povezani z hrbtnim mozgom. Mo�gansko deblo predstavlja delno pot za prena�anje sporocil med drugimi deli mo�ganov in hrbtenjaco. Nad hrbtnim mozgom je mo�gansko deblo sestavljeno iz medule oblogate, ponsa in medmo�ganov. Zaradi teka, ker se trenutno osredotocamo na aritmijo, ki jo lahko povzroca obolenje vratnega dela hrbtenice, bom omenil le kanal, ki se pretaka po sredini mo�ganskega debla, ki se v ponsu in medmo�ganih raz�iri in se spremeni v cetrti vantikel in medulo oblogato, kjer so med drugim tudi vitalni centri skupine �ivcnih celic, ki sodelujejo pri avtomaticnem uravnavanju srcnega utripa, dihanja, krvnega tlaka in prebave. Podatke pa dobivajo in po�iljajo po desetem mo�ganskem �ivcu vagusu. Vsi ti podatki ka�ejo, da bi ob ugotovitvi srcne aritmije, �e posebej, ce ugotovimo, da le to ne povzrocajo srcni ventrikli, kar lahko poka�e tudi EKG. Ce torej EKG ne ka�e sprememb, moramo opraviti preizkave na fibrilacijo. Fibrilacija je lokalizirano spontano hitro krcenje posameznih mi�ic, kar lahko odkrijemo z EMG (elektromiogramom). V srcni mi�ici pa jo odkrivamo z EKG (elektrokardiogram). Fibrilacije srcne mi�ice se navadno pojavijo po okvari, blokadi ali po�kodbi �ivca, ki preskrbuje mi�ico, zaradi cesar prizadeta mi�ica postane �ibka. Povzroci jo prekinitev �irjenja �ivcnih impulzov skozi mi�icno steno srcne votline. Posledica tega je, da se srcna votlina ne krci vec kot ena enota, namesto tega proizvaja hiter in nepravilen ritem. Bodi dovolj strokovnosti. Da boste la�je razumeli zakaj prihaja do pogoste aritmije zaradi blokade �ivca, ki ga jaz imenujem preprosto srcni �ivec, bom opisal srcno aritmijo, ki jo povzroca hrbtenica. Ce se pojavi srcna aritmija zaradi blokade vagusa, se te�ave pojavljajo pri sedenju in le�anju. Posebej, kadar spimo vznak na hrbtu in za spanje uporabljamo visok in trd vzglavnik, ali celo dva, tako da spimo na pol sede. V tem primeru pride do zaganjanja srca. Utrip se poveca in naraste krvni tlak. V prsnem ko�u obcutimo tesnobo in ote�eno dihamo. Zato predlagam, da cimvec spite na trebuhu (brez vzglavnika), ali na desnem boku. Uporabljajte vzglavnike, ki jih lahko prilagodite vi�ini in dol�ini vratu med spanjem. Izogibajte se visokim in trdim vzglavnikom. �e posebej to velja za zadnje case tako reklamirane penaste vzglavnike, vrezane z dvema konturama. Ti v vecini primerov napravijo vec �kode, kot dobrega. Izrezani so za le en polo�aj telesa med spanjem, ponavadi bocni in ne ustrezajo vsem telesnim zgradbam. Pri le�anju na hrbtu, ali trebuhu pa vsilijo hrbtenici nenaraven polo�aj, ki po dolgocasni uporabi privede do te�kih deformacij hrbtenice v vratnem delu. Ce prihaja do te�av z aritmijo pri dolgotrajnem sedenju, se je treba, da se te�ava malo ubla�i, stegniti in nasloniti glavo rahlo nazaj na naslonjalo. Tako posedite kratek cas, nato pa razmigate vrat levo in desno. Ce se aritmija pojavlja zaradi koronarnih �il, ali drugih �ilnih vzrokov, ali srcnega vertikla, v tem primeru narasteta krvni tlak in pulz ob telesnem naporu in ne v staticni poziciji. Ce poznamo pravi vzrok za pojavljanje srcne aritmije, se lahko tudi la�je odlocimo za nacin zdravljenja te, v sodobnih casih zelo raz�irjene te�ave. Holesterol je lahko rizicni dejavnik, ni pa osnovni in edini vzrok za nihajoc krvni pritisk. V svoji praksi ugotavljam, da se povprecni nivo holesterola pri odraslih giblje nekje pri 6, pa tudi trigliceridi v pravilu presegajo 1,7. Kar pa �e ne pomeni nevarnosti za infarkt. Ce imate aritmijo, zahtevajte od zdravnika temeljito preizkavo in se nikakor ne zadovoljite zgolj z predpisanimi zdravili.
Naj vas opozorim, da dolgotrajno le�anje na nepravilnem le�i�cu in vzglavniku, nepravilno sedenje doma, v slu�bi in v avtomobilu cez doloceno obdobje privedejo do kronicne deformacije vratnega dela hrbtenice. Deformacija je mogoce z na�imi terapijami uspe�no pozdraviti. Pogoj je le pravocasni tretman in dolocene spremembe, za katere dobite navodila pri terapiji. Terapija se lahko izvaja za celotno hrbtenico. Vadba, ki jaca hrbtenicne mi�ice je pri deformirani hrbtenici neuspe�na, kakor tudi klasicna masa�a. Za vec informacij poklicite na (02)5391737.
chat386.com :: mail386.com :: games386.com :: afnegunca.com :: sta